Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij ni več le zahteva za javni sektor, temveč vse bolj postaja standard tudi za zasebna podjetja. Slovenski Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), sprejet leta 2018, je v zadnjih letih doživel več dopolnitev in dobil nove smernice, ki so pomembne za vse, ki delujejo na spletu.
Namen zakona ZDSMA
Glavni namen zakona je zagotoviti, da so spletne strani in mobilne aplikacije dostopne vsem uporabnikom, vključno z osebami z različnimi oblikami oviranosti, torej slepim, slabovidnim, gluhim ali gibalno oviranim.
Zakon je del evropske Direktive (EU) 2016/2102, ki velja v vseh državah članicah in zahteva, da organi javnega sektorja omogočijo enak dostop do digitalnih vsebin.
Kaj že velja in kdo je zavezanec?
Po ZDSMA so obvezani:
- državni organi, občine in javni zavodi,
- osebe javnega prava,
- izvajalci javnih storitev, kadar delujejo v imenu javnega organa.
Zavezanci morajo zagotavljati skladnost s tehničnim standardom EN 301 549, ki se opira na mednarodne smernice WCAG (Web Content Accessibility Guidelines).
Do zdaj so bili roki naslednji:
- nove spletne strani: skladnost od 23. 9. 2019,
- obstoječe spletne strani: od 23. 9. 2020,
- mobilne aplikacije: od 23. 6. 2021.
Kaj je novega v letu 2025?
Čeprav se zakon sam po sebi še ni bistveno spremenil, se spreminja okolje, v katerem se izvaja. Od leta 2023 in 2024 naprej se v praksi uveljavljajo trije pomembni novosti:
1. WCAG 2.2 – nove smernice za boljšo uporabniško izkušnjo
Evropska unija zdaj uradno priporoča uporabo WCAG 2.2 (oktober 2023).
Nove smernice prinašajo dodatne zahteve, na primer:
- bolj vidne oznake in gumbi za uporabnike z motnjami vida,
- večje “ciljne površine” za klike na dotik,
- lažjo navigacijo za osebe s kognitivnimi težavami,
- bolj dosledno označevanje napak v obrazcih.
Za razvijalce to pomeni, da morajo preveriti, ali njihovo spletišče izpolnjuje vse kriterije WCAG 2.2, ne le stare 2.1 različice.
2. Aktivnejši nadzor nad skladnostjo
Inšpektorat za informacijsko družbo (MJU) je v zadnjem letu okrepil nadzor nad spletnimi mesti javnih organov.
Preverjanje se pogosto izvaja s kombinacijo:
- avtomatiziranih testov (npr. orodja WAVE, axe, Lighthouse),
- ročnega pregleda,
- ter po potrebi odziva na prijave uporabnikov.
Zavezanci morajo imeti na spletišču objavljeno izjavo o dostopnosti, ki jasno navaja:
- katere vsebine niso dostopne in zakaj,
- koga lahko uporabnik kontaktira ob težavah,
- in povezavo do obrazca za pritožbo.
Neupoštevanje teh obveznosti lahko vodi do inšpekcijskega ukrepanja in opozoril, v prihodnje pa se pričakuje tudi denarne kazni.
3. Evropski akt o dostopnosti (EAA) – razširitev obveznosti na zasebni sektor
Največja prihajajoča sprememba je povezana z Evropskim aktom o dostopnosti (European Accessibility Act – EAA), ki bo začel veljati 28. junija 2025.
Ta akt razširja obveznosti tudi na zasebne ponudnike digitalnih storitev, med drugim:
- spletne trgovine,
- bančne in finančne storitve,
- e-bralnike in e-knjige,
- programsko opremo in terminale,
- storitve e-poslovanja in komunikacije.
To pomeni, da se bo v naslednjih letih moral tudi zasebni sektor prilagoditi podobnim zahtevam kot javni organi.
Slovenija bo morala ZDSMA dopolniti ali sprejeti nov zakon, ki bo vseboval te obveznosti.
Zakaj je dostopnost pomembna tudi za podjetja
Čeprav mnoga podjetja v Sloveniji še niso pravno zavezana, ima dostopnost konkretne prednosti:
- boljša uporabniška izkušnja za vse (ne le za osebe z oviranostmi),
- boljši SEO (Google upošteva dostopnost kot dejavnik uporabnosti),
- večja verodostojnost in družbena odgovornost,
- manjša pravna tveganja v prihodnosti.
Primer: spletna trgovina, ki omogoča navigacijo s tipkovnico in ima pravilno označene gumbe, bo hkrati bolj prijazna tudi starejšim uporabnikom ali tistim z mobilnimi napravami.
Kako preveriti, ali je vaše spletišče dostopno
Za osnovno oceno lahko uporabite brezplačna orodja:
- WAVE Accessibility Tool,
- Google Lighthouse,
- axe DevTools,
- ali razširitve za brskalnik Chrome in Firefox.
Za uradno skladnost pa je priporočljivo ročno testiranje in po možnosti sodelovanje z neodvisnimi strokovnjaki ali uporabniki z izkušnjami dostopnostnega testiranja.
Kako se pripraviti na prihodnost
- Preglejte obstoječe spletišče – ali je skladno z WCAG 2.1/2.2?
- Posodobite izjavo o dostopnosti – uporabite vzorec, ki ga priporoča MJU.
- Uvedite dostopnost v razvojni proces – ne šele na koncu, ampak že pri načrtovanju.
- Spremljajte EAA in nacionalne dopolnitve zakona – do konca 2025 se bodo obveznosti gotovo razširile tudi na zasebni sektor.
Zaključek
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ni več le formalna zahteva za javne institucije, ampak postaja temelj sodobnega in vključujočega spleta.
S prihajajočim Evropskim aktom o dostopnosti bodo morali enake standarde postopno sprejeti tudi zasebni ponudniki digitalnih storitev.
Tisti, ki bodo dostopnost vključili že danes, bodo ne le skladni z zakonodajo, ampak tudi korak pred konkurenco, z boljšimi spletnimi mesti, višjo uporabniško izkušnjo in večjim zaupanjem uporabnikov.