Digitalne storitve so danes osnovna infrastruktura družbe. Prav zato je dostopnost postala zakonska obveznost, ne več zgolj dobra praksa. Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) določa, da morajo biti določeni proizvodi in storitve dostopni tudi osebam z različnimi oblikami oviranosti, vključno s spletnimi stranmi in digitalnimi aplikacijami.
Za podjetja, ki naročajo ali upravljajo spletne strani, to pomeni jasno odgovornost. Za spletne razvijalce pa dodatno strokovno zahtevo.
Kaj je ZDPSI in kdaj začne veljati?
ZDPSI v slovenski pravni red prenaša Evropsko direktivo o dostopnosti (European Accessibility Act). Zakon je stopil v veljavo 28. junija 2025.
Njegov cilj je zagotoviti, da imajo invalidi enakovreden dostop do:
- digitalnih storitev,
- informacij,
- spletnih nakupov,
- bančnih in drugih ključnih storitev.
Dostopnost ni več priporočilo, je zakonska obveznost.
Kdo se mora držati zakona?
Zakon se nanaša na zasebni in javni sektor, pri čemer so ključni zlasti ponudniki storitev, namenjenih širši javnosti.
Med zavezance sodijo:
- spletne trgovine,
- ponudniki elektronskih storitev,
- banke in zavarovalnice,
- ponudniki telekomunikacijskih storitev,
- podjetja, ki omogočajo spletno sklepanje pogodb,
- javni zavodi (ti so že delno zavezani po drugih predpisih).
Izjema: mikro podjetja (manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2 mio € letnega prometa) so lahko izvzeta, vendar le za določene storitve, ne avtomatično.
Kaj to pomeni za izdelavo spletnih strani?
Pri izdelavi ali prenovi spletne strani bo treba upoštevati pravila digitalne dostopnosti, ki temeljijo na standardu WCAG 2.1 (AA).
V praksi to pomeni:
1. Dostopna struktura vsebine
- pravilna uporaba naslovov (H1 – H6),
- logična hierarhija strani,
- jasna navigacija.
2. Berljivost in kontrasti
- dovolj velik in čitljiv tekst,
- zadosten barvni kontrast,
- vsebina, ki ni odvisna samo od barv.
3. Dostopnost za bralnike zaslona
- alternativna besedila (ALT) za slike,
- pravilno označeni obrazci,
- smiselni gumbi in povezave.
4. Uporaba brez miške
- stran mora biti v celoti uporabna s tipkovnico,
- jasno viden fokus elementov.
5. Multimedija
- podnapisi za videe,
- transkripti za zvočne vsebine,
- možnost zaustavitve animacij.
Kdo je odgovoren: naročnik ali izvajalec?
Oba.
- Naročnik je odgovoren, da ima spletno storitev skladno z zakonom.
- Izvajalec (izdelovalec spletne strani) pa mora naročnika opozoriti na zahteve dostopnosti in jih pravilno implementirati.
Pri 1A Internet zato že v fazi načrtovanja:
- opozarjamo na zakonske zahteve,
- vključujemo dostopnost v UX in dizajn,
- uporabljamo preverjene tehnične prakse,
- svetujemo pri vsebini in strukturi.
Kaj se zgodi, če stran ni skladna?
Zakon predvideva:
- nadzor pristojnih organov,
- zahteve po odpravi neskladnosti,
- v določenih primerih tudi globe.
A še pomembnejše od kazni je tveganje:
- izguba uporabnikov,
- slabša uporabniška izkušnja,
- izključenost dela populacije,
- slabši ugled blagovne znamke.
Dostopnost ni omejitev, je prednost
Dostopna spletna stran:
- je bolj pregledna,
- je hitrejša in bolj uporabna,
- ima pogosto boljši SEO,
- doseže širši krog uporabnikov.
Iz prakse
Kkar je dobro za invalide, je praviloma dobro za vse uporabnike. ZDPSI jasno postavlja nova pravila digitalnega prostora. Spletne strani po letu 2025 ne bodo več ocenjevane samo po dizajnu in hitrosti, temveč tudi po dostopnosti.
Če spletno stran šele načrtujete ali jo boste kmalu prenavljali, je zdaj pravi trenutek, da dostopnost vključite v osnovo projekta.
Pri 1A Internet spletne rešitve gradimo tako, da so:
- sodobne,
- zakonite,
- dostopne,
- in pripravljene na prihodnost.
Če želite preveriti, ali je vaša spletna stran skladna z novo zakonodajo, ali jo šele načrtujete, smo pravi naslov.