Slovenija je leta 2025 naredila pomemben korak pri razvoju digitalnih kompetenc, a do ciljev evropskega digitalnega desetletja nas čaka še veliko dela. Podatki kažejo, da 89 % prebivalcev sicer ima določeno stopnjo digitalnih veščin, vendar so razlike velike.
Le 20 % prebivalcev ima zelo dobro razvite digitalne veščine, medtem ko je 7 % prebivalcev na povsem začetni ravni.
Digitalne veščine niso več samo priporočilo. So temeljna zahteva za delo, komunikacijo, izobraževanje in vsakodnevno uporabo interneta. Zato je pomembno razumeti, kako napredujemo – in kje nastajajo vrzeli.
Kako razdeljene so digitalne veščine?
Prebivalci Slovenije so po stopnji digitalnih kompetenc razdeljeni tako:
- 20 % zelo dobre veščine
- 27 % osnovne veščine
- 23 % pomanjkljive
- 12 % skromne
- 7 % zelo skromne
Delež prebivalcev brez digitalnih veščin se je zmanjšal na 11 %, kar je opazno izboljšanje glede na pretekla leta. Najvišji delež teh oseb je v starostni skupini 65–74 let (35 %).
Čeprav razlike med spoloma niso velike, je pri starejših opazen trend: moški dosegajo nekoliko višjo stopnjo digitalne pismenosti kot ženske.
Ali dosegamo evropske cilje?
Evropska unija želi, da bi do leta 2030 vsaj 80 % prebivalcev, starih 16–74 let, imelo osnovne digitalne veščine.
Slovenija je trenutno pri 47 %, kar jasno kaže, da bomo morali v naslednjih letih pospešiti razvoj digitalnih kompetenc – tako v izobraževalnem sistemu kot v podjetjih.
Kako izobrazba vpliva na digitalne kompetence?
Stopnja izobrazbe močno določa digitalno pismenost:
Osebe z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo
- 13 % zelo dobre veščine
- 16 % osnovne
- 20 % pomanjkljive
- 25 % brez digitalnih veščin
Osebe s srednješolsko izobrazbo
- 14 % zelo dobre
- 26 % osnovne
- 12 % brez veščin
Osebe z višjo ali visoko izobrazbo
- 36 % zelo dobre veščine
- 35 % osnovne
- vsi imajo vsaj nekaj digitalnih kompetenc
Iz rezultata je jasno: digitalni razkorak je najbolj izrazit pri prebivalcih z nižjo izobrazbo.
Pet področij digitalnih veščin in kje smo najmočnejši?
Digitalne veščine so razdeljene v pet skupin. Najboljše rezultate dosegamo pri komunikaciji in sodelovanju, kjer ima kar 90 % prebivalcev vsaj osnovne veščine, 81 % pa zelo dobro obvlada to področje.
Komunikacija in sodelovanje – 90 %
Najpogostejša aktivnost: uporaba e-pošte (83 %).
Informacijska in podatkovna pismenost – 88 %
Najpogostejše dejanje: iskanje informacij o izdelkih ali storitvah (79 %).
Reševanje problemov – 81 %
Najpogostejša aktivnost: spletni nakupi (67 %).
Ustvarjanje digitalnih vsebin – 63 %
Najpogostejše dejanje: prenos ali organizacija datotek (59 %).
Varna uporaba IKT – 56 %
Najpogostejša aktivnost: zavrnitev uporabe osebnih podatkov za oglaševanje (35 %).
Največji izziv je torej kibernetska varnost, ki ostaja ena najšibkejših točk digitalne pismenosti.
Starejši odrasli. Največji digitalni razkorak
Med 75–89-letniki digitalne veščine obvlada le 34 % prebivalcev, pri čemer ima:
- 6 % osnovne veščine
- skoraj nihče zelo dobro razvitih veščin
- 66 % pa sploh nima digitalnih veščin
Najbolj razvite so informacijske in komunikacijske veščine (36 % in 35 %), najmanj pa ustvarjanje digitalnih vsebin in varna raba interneta.
Zakaj so digitalne veščine pomembne tudi za podjetja?
Digitalna pismenost ni več le osebna kompetenca. Postala je ključna za:
- delo na daljavo
- upravljanje dokumentov
- uporabe digitalnih orodij
- komunikacijo s strankami
- varno obdelavo podatkov
Še posebej se to vidi pri evidenci delovnega časa. Podjetja, ki prehajajo na digitalne rešitve, opažajo, da zaposleni z boljšimi digitalnimi veščinami hitreje sprejmejo nove sisteme, lažje uporabljajo mobilne aplikacije in manjkrat naredijo napake pri beleženju ur.
Digitalne veščine tako neposredno vplivajo na:
- učinkovitost administracije
- skladnost z zakonodajo
- natančnost podatkov
- hitrejši pretok informacij v podjetju
Za številna podjetja je to razlog, da vlagajo v dodatna izobraževanja.
Kako naprej …
Slovenija je naredila opazen napredek na področju digitalnih veščin, vendar smo še daleč od standardov, ki jih želimo doseči do leta 2030.
Razkorak med generacijami in izobrazbenimi skupinami ostaja velik, a digitalna uporaba – od e-pošte do spletnih nakupov – raste iz leta v leto.
Podjetja, ki razumejo pomen digitalne pismenosti, bodo hitreje uvajala sodobna orodja, bolje organizirala procese in učinkoviteje obvladovala evidenco delovnih ur.